Branje z otrokom

Priprava na branje je otrokom zelo zanimiva. Opazili boste, da je pomembno, da predpripravi namenite dovolj časa.

• Ko se odločite, katero knjigo boste brali, mu najprej pokažite naslovnico in se pogovorite kaj je na njen prikazano. Če je potrebno, mu pri opisovanju pomagajte. Spodbujajte ga, da sam obrača strani knjige. Spodbujajte ga, da si ogleda slike in se pogovorite, kaj na sliki vidi. Sprašujte ga, katera slika mu je najbolj všeč in zakaj. Če vam daje kratke odgovore, ga spodbudite z dodatnimi podvprašanji – kaj ti je zanimivo (barve, oblike, mimika, gibanje itd.)? Vprašajte ga tudi, kaj bi na sliki spremenil in zakaj. Spodbudite ga, da pripoveduje zgodbo s pomočjo slik.
• Vprašajte vašega otroka o čem misli, da govori knjiga, kateri liki bodo pomembni in kako bi lahko poimenoval to zgodbo. Takšna vprašanja spodbudijo zanimanje za nadaljnje branje.
• Po začetnih vprašanjih mu povejte, o čem govori knjiga. Povejte mu na primer, da gre za zgodbo o miški in vprašajte, kaj o miškah že ve – kako izgleda, kje živi, kaj jé in podobno. Ta vprašanja mu pomagajo, da poveže, kar se je že naučil prej in kaj se je zdaj.

Kaj lahko naredite med branjem

Branje vključuje zelo raznolike dejavnosti. Na primer:

• Med branjem besedam sledite s prstom. Tako si bo vaš otrok zapomnil vizualni izgled prebrane besede, ki je nujen za pridobivanje bralnih veščin.

____________________

Če vaš otrok poskuša brati skupaj z vami, mu to dovolite, ne glede na to kako, uspešen je in koliko napak stori. Ne vračajte se nazaj, da ponovno preberete storjene napake. Vaš ritem branja prilagodite tako, da bo le za odtenek hitrejši od otrokovega. Ko bo pri branju postajal samozavestnejši, postopoma znižujte glasnost svojega branja. Na ta način bo vaš otrok razvil samozavest in željo po nadaljevanju bralnih dejavnosti.

____________________

• Čim bolj se sprostite in se vživite v zgodbo. Geste in mimika so zelo pomembne in morajo slediti toku dogodkov v zgodbi. Višino in glasnost vašega glasu spreminjajte glede na govor osebe. Govorite hitreje ali počasneje glede na dogajanje v zgodbi. Igrajte se s poudarki.
• Posnemajte zvoke in narave ali oglašanje živali. Lahko dodate besede ali stavke, ki niso v zgodbi. Če se nekateri zvoki v zgodbi ponavljajo, se ustavite in jih izgovarjajte skupaj z otrokom. Če je v knjigi tudi nekaj štetja, spodbujajte otroka, da šteje z vami. Dodajte tudi svoje komentarje in razmišljanja – na primer: res me zanima, kaj se bo zgodilo zdaj ali pa se vprašajte ali bo glavni lik rešil težavo.
• Med branjem se občasno ustavite in otroka vprašajte kaj misli, da se bo zgodilo zdaj. Vprašajte ga tudi, zakaj tako misli, kako se bo lik v knjigi soočil s situacijo in kako se bodo odzvali drugi. Ta in druga vprašanja spodbujajo vašega otroka, da poskuša predvidevati, kar je pomembno za razvoj logičnega in kritičnega mišljenja.
• Na koncu poglavja lahko naredite premor in otroka prosite, naj vam pove, kaj se je do tega trenutka v knjigi zgodilo in kakšni so njegovi vtisi. Za premor si izberite primerno in logično mesto. Odmor je tudi primeren čas za razlago neznanih besed, lahko ga najprej vprašate kaj misli, da beseda pomeni in mu šele nato razložite pravi pomen, če bo potrebno.

____________________

Če opazite, da je vaš otrok napačno razumel kakšno dejanje, zamenjal vrstni red dogodkov ali se ne spomni podrobnosti, kakšnega lika ali podobno, ga dopolnite in nato nadaljujte z branje. Ne smete ga popravljati z besedami ''nisi si dobro zapomnil'', ''vse si narobe razumel'' ali ''če bi pozorno poslušal, bi se spomnil''. S takšnimi komentarji bo izgubil zanimanje za nadaljnje branje.

____________________

• Če vam otrok med branjem postavi vprašanje, mu odgovorite, da bosta pogledala, če bosta v nadaljevanju dobila odgovor. Če odgovor iz zgodbe ni dovolj očiten, odgovorite na otrokovo vprašanje.

Kako se lahko igrate po branju

Številne predlagane aktivnosti ste zagotovo že uporabili in spoznali kakšen vpliv imajo na razvoj otroka. Tukaj jih je naštetih nekaj:

• Otroka vprašajte o njegovih vtisih, kaj mu je bilo všeč, kaj mu ni bilo in zakaj. Odzove se lahko tudi s kretnjo ali grimaso. Vprašajte ga kateri del zgodbe mu je najbolj zanimiv in zakaj ter kateri mu ni bil všeč.
• Spodbudite otroka, da opiše dogodek, s katerim se zgodba začne. Vprašajte ga, kaj se je zgodilo potem, kateri liki se nato pojavijo in koga srečajo, o čem se pogovarjajo, kaj so videli in s katerim dogodkom se zgodba konča. Ta vprašanja mu bodo pomagala razumeti zaporedje dogodkov. Zastavljajte mu tudi vprašanja, ki otroka spodbujajo, da novo znanje poveže s predhodnim, da primerja, razlaga in razvija kritično mišljenje. Vprašate ga lahko katera zgodba ima podoben začetek ali konec, kako se te zgodbe razlikujejo in kje so si podobne.
• Spodbujajte ga k opisovanju likov – kako si predstavlja nek lik, kako izgleda, se premika, oglaša ali obnaša. Če otrok ne zna sam opisati nekega lika, mu pomagajte z natančnejšimi vprašanji – ali je lik močan, moder, pošten, dober zvit, vztrajen, pogumen itd. Po potrebi mu vsako lastnost tudi razložite.
• Postavljajte pa mu tudi vprašanja, ki spodbujajo razvoj logike in kritičnega mišljenja, na primer: V kakšni situaciji je miška pokazala to lastnost? Zakaj je potem rekla to? Zakaj je storila to? Kaj meniš o odločitvi miške? Kako si se počutil ob tem dogodku? Na kakšne druge načine bi lahko rešil težavo? Kateri lik iz prej prebranih knjig se je znašel v podobni situaciji? Kateri lik iz prejšnje zgodbe je imel podobne lastnosti? Kaj bi ti storil/a, če bi bil/a na podobnem mestu?
• Lahko ga tudi vprašate, če bi zgodbo priporočil svojim prijateljem in zakaj (ne).

Še nekaj za na konec

Upamo, da vas bodo nasveti spodbudili k oblikovanju zanimivih, drugačnih in ustvarjalnih dejavnosti.