Nosečnost je obdobje, ko se otrok razvija in raste v materinem telesu. V tem času se tudi dojki pripravljata na novo nalogo – dojenje. Laktacija in sestava materinega mleka sta pomembni lastnosti. Laktacija se lahko začne po 16 tednih nosečnosti, nanjo pa vplivajo hormoni. Sestava materinega mleka se spreminja skozi obdobje dojenja in se prilagaja otrokovim razvojnim potrebam.
Kako žensko telo tvori mleko?
Med nosečnostjo se prične povečevati žlezno tkivo v dojki. Po 16 tednih nosečnosti sta dojki že sposobni tvoriti mleko. Velikost in oblika bradavice se pri posameznih ženskah zelo razlikujeta, kar pa ne vpliva na funkcijo pri dojenju. Nastajanje mleka se nadaljuje, dokler zanj obstaja povpraševanje. Če se dojka ne prazni, postopoma izgubi sposobnost tvorbe mleka.
Pri nastajanju mleka sodelujeta dva hormona: prolaktin in oksitocin.
Prolaktin
Količina prolaktina se poveča takoj po porodu in vpliva na nastajanje mleka. Otrok s sesanjem draži živčne končiče v bližini bradavice, kar se po živcih prenaša v možgane, od koder se izloča prolaktin. Količina prolaktina je odvisna od pogostnosti, moči in trajanja sesanja. Več ko je teh dražljajev, več prolaktina se bo sproščalo v kri. Več podojev pomeni več dražljajev, posledica je več mleka za dojenega otroka.
Ponoči se izloča več prolaktina, zato so dojke zjutraj pogosto bolj napete, čez dan pa postanejo mehkejše. Vendar napetost ali ohlapnost dojk ne nakazuje količine mleka. Obenem prolaktin preprečuje začetek ovulacije. Menstruacija se torej po porodu povrne kasneje, zato dosledno izključno dojenje v velikem odstotku preprečuje ponovno zanositev.
Poleg tega prolaktin na mater deluje sproščujoče, zato po nočnem podoju spet hitro zaspi in je nasploh bolj umirjena in sproščena tudi čez dan.
